Na facebook ravno ne objavljam vsake svoje poteze, ne javljam gdaj grem na wc, ne napišem u keri kafani sedim, niti ne delim intelektualnih člankov iz štirindvajsteurpikakom. Tudi blog ne bo stal s tem namenom. So pa razni dnevi, dogodki, druženja,
Preberi več
Tek trojk je en tistih za katerega lahko rečem da je za nas tradicionalen, namenimo mu svoj dan, prvo soboto v maju. Četrto leto zapored za ekipo Knapov iz Trboul. Letos z manjšo spremembo v postavi a na isti, 29km dolgi trasi. Wings for life, tek ki ga organizira RET FULL enerdži drink. Ta je bil letos dan za trojkami, na nedeljo, organiziran tretjič, dve leti sem bil na prireditvi kot gledalec, letos sem bil aktiven. Tekaški vikend, druženje, dober trening, bliža se ultra. Preberite več
4 Islands, unique race in world of mountain bike.
Tako je zapisal organizator. Sliši se kod dobra vaba, besede vlečejo nase. Če drži je nekaj posebnega, nekaj drugačnega, baje da kr dolga in naporna, to mi je všeč…
Denis Šketako, Šketo. Najbolj predan športnik kar jih poznam, prjatu katerega spoštujem in občudujem. Preprost, nasmejan in pozitiven. Garač in dokaz da se da iz človeka narediti stroj. Oseba z neverjetno voljo, željo in jasnim ciljem. Vsak dan, cel dan, plava, kolesari in teče. Dolgi triatlon je njegov svet. On je Ironman! Preberite več
Spomnem se boarder weeka na Rogli, par let nazaj. Večina na bordu, posamezniki na freestyle smučeh. Zabavno kot vedno, do neke mere vse skupaj precej domače. V park je uletu tut naš inovator Hribar. Bord je pustu v avto, s sabo je mel svojo igračo, snowtrike. Že sam pogled na to konkretno zadevo ti je vzbudil željo da primeš v roke balanco in akcija. Da si prišel na vrsto si mogu bit kar potrpežljiv. K sreč sma si blis in me je spustu preko vrste tako da sem lahk sprobu to čudo. Bil sem navdušen. Navdušeno so delovali vsi ki so tisti dan furali snowtrike. To mu je dalo znak da je treba z razvojem nadaljevati. Ogromno ur preživetih v delavnici, v nabavi, za računalnikom, pri strokovnjakih in razna testiranja so na sneg postavljala model ki je bil vedno bolj dodelan. Preberite več
Bil je petek zvečer, bli smo v Ljubljani na koncertu. Vmes sem se spomnil na hribe, neverjetno me vlečejo na sebe. Pred nami je bil vikend katerega se običajno kar dobro izkoristi. Razmere so bile zimske, precej hladno, tam gor kamor bi rad šel neprimerne za mojo gorsko opremo katere nimam. Še nimam. Spomnil sem se na sliko iz Šmarne gore, eno izmed njih, če imaš fejsbuk vidiš vsak dan vsaj kakšno, običajno celo več. Bol ko ne iz istega spota. Vemo katerega. Korak čez ali pod ograjco na leseno “plažo” za tistih 5 sekund, da se naredi slika pod katero napišeš Another day in the office, On the top ali pa bol skromno, na kratko, Chill. Preberite več
Hribi, gore, rad jih imam od nekdaj, tako se vsaj kakšen dan gre, nekam tja gor, trenutno žal brez borda ker je zima še v kurcu, a vzameš kar ponuja, narava ponuja. Ne vem točno kaj vleče, frišn štrudl ni razlog ker koče na vrhu ni, mogoče bi stavil na razgled, lahko da zgolj na drugačnost ali pa tisti filling ko vsaj za trenutek ne rabš nič drugega kot občutek da obstajaš, to te nafila bolj kot burek na Miklošičevi. Zmaga so tiste neverjetne barve ki se motajo okrog vrhov, zmaga je sončni zahod, kljub temu da včasih zaide tako kot kaj drugega u življenju, precej prehitro. Preberite več
Na morje gremo radi ane? Da nebi čakal do poletja smo šli kr prejšni teden, se pravi novembradvatisočpetnajstegaleta. Prve asociacije z morjem so seveda čofotanje, hvatanje braun boje, obračanje glav za postavnimi deklicami, igranje minigolfa v kampih, forsiranje sladoleda vsako drugo uro, kupovanje fejk oblačil na štantih…ima još… Vprašanje kaj boš novembra na obali mi je znano, kopat se kao ne da več, piha, folka ni, gostilne so po večini zaprte, nič se ne dogaja. Uredu, bot doma. TV ti verjetno dela, čips je pocen, noge na sedežno in počaki da greš zvečer spat. Z MTB klubom smo našli drugačn odgovor in šli na Lošinj, z namenom, furat bajke, met se fajn. Še dons se sekiramo ker je res precej gostiln zaprtih 🙂
Preberite več
Pa se bo šlo spet u borbo. S prijavo na enega največjih evropskih ultra tekaških tekmovanj sem naredu prvi korak do nešteto naslednjih ki me čakajo. Pred mano je največji športni izziv do zdej, 221km dolgi eno etapni Ultrabalaton. Do štarta mam še dobre pol leta da se pripravim kot Yugo na tehnični pregled. Znano je da so možnosti za »preživetje« majhne, vem da se bo trpel, a od sebe bom dal vse kar mam, če bo treba sem prpravlen it tut po vseh štirih. Vamos!
Lepo je iz obale gledati valove ki nabijajo v skale, še lepše je gledati nabijanje kam drugam. Tokrat sem jih prejemal direktno v glavo, v usta, čuden okus, a če je treba pogoltneš pravjo punce iz igrišča. Obračanje pedal proti vetru deluje nesmiselno, a proti njemu kdaj tudi lulamo in gre. S kolesa na asfalt, paše sprehod ob obali, malo manj tek z zakrčenimi nogami. Ko gre za tekmovanje serije Ironman so vsi okusi, dvomi in bolečina sekundarnega pomena. Fajtamo do konca, tokrat do Arene, roke poletijo v zrak in občutek sreče doživi svojih pet minut. Ironman 70.3 Pula! Preberite več
Janko Deželak, moj oče, prjatu, moja korenina. Od včeraj naprej še večji vzor kot je bil doslej. Pri svojih šestesedit letih se je odloču da bo eden izmed tistih ki se bodo spopadli z ultramaratonom od Celja do Logarske doline v dolžini 75 km. Po izkušnjah iz maratonov in ultre od Savudrije do Novigrada, je zadnje odbodje posvetil še intenzivni pripravi na omenjeno razdaljo. Pred štartom sem vedel da je spreman in da si cilja želi bolj kot Galunič mikrofona na sobotni večer. Vamos!
