Denis Šketako, Šketo. Najbolj predan športnik kar jih poznam, prjatu katerega spoštujem in občudujem. Preprost, nasmejan in pozitiven. Garač in dokaz da se da iz človeka narediti stroj. Oseba z neverjetno voljo, željo in jasnim ciljem. Vsak dan, cel dan, plava, kolesari in teče. Dolgi triatlon je njegov svet. On je Ironman!
Spoznala sva se prek njegovega starejšega brata, res kul tipa, bla sma sošolca. Velikrat sem šel k njemu na obisk, en dan je prišel v nadstropje nižje otrok v piđami. Ja, bil je res še otrok, star okoli deset let, deloval rahlo zbegan. Nevem točno kdaj je začel, a v njegovih mlajših letih ga je spremljala košarka pri kateri je bil baje zlo dober. Igrat ga nism videl nikoli. Sem ga pa s časom začel videvati na kakšnem koncertu, prdružu sem nam je pri bordanju na lokalnem Javorju, tut za bobne se je usedel. Kar nekaj skupnih stvari se je našlo, nekako prek vsega tega sma postala prjatla. Nikol ne bom pozabu našega »road tripa« ko smo se napokal v avtodom in šli prek Italije v Les 2 Alpes bordat. Nadaljeval proti jugu Francije kjer smo fural motocross, se na Lloret de Maru družli s prijateljicami noči, šli v Barcelono skejtat in pogledal tekmo lige prvakov kako so Messi in ekipa pojedli Munchenski Bayern. Amatersko smo pofural legendarni bowl v Marseillu, glumil turista v Saint Tropezu in Monte Carlu… Jaooo good times, mel smo se noro. Še tolk bol ker je bla zraven tale naša mašina. Bodoči Ironman?
O tej besedi ali čemer kolu v zvezi s triatlonom nismo nikol govorili. Leto potem je nekako minilo precej klasično. En dan pa pravi Šketo: šel bom na Ironmana. Začel se je pripravljati na 3,8km plavanja, 180km kolesa in 42km teka. Disciplina za disciplino, brez pavze. Fukjeno. Ironman, poznan kot ena najtežjih enodnevnih vztrajnostnih preizkušen na svetu. Iz svojega športa je prinesel precej fizične pripravljenost, pridno pa dodajal še ure in ure plavanja, kolesarjenja in teka. Leta 2011 je štartal v Celovcu. To so res norci, kar sem videl tisti dan je bilo izven mej da bi sploh pomislil, kaj šele poizkusil tudi sam. Niti za sekundo ne. To je rezervirano za elito. Tej eliti je se pridružu Šketo, premagal velikana in postal Ironman. Dat kapo dol je premal, pred tistim ki prečka cilj Irona bi bilo vredno iz sebe zmetat vse. Dobil je zagon, nekako se je v tem športu najdu. Treniral in treniral dalje. Čedalje manj je bilo časa za klasično druženje in čedali bolj je s svojimi podvigi vleku na sebe tudi okolico. Vsaj mene. Šketo je glavni razlog da sem se tudi sam poizkusil v triatlonu, pod njegovim vodstvom treniral ko fukjen in leta 2014 priletel na »magic carpet« kjer so me pospremili z besedami: You are an Ironman. Tako sem v svetu triatlona svoj cilj dosegel, Šketo ki je že lep čas par razredov boljši in hitrejši ga še vedno lovi. Lovi namreč svetovni triatlonski vrh. Dokazuje da se lahko upravičeno spogleduje z njim. Kot omenjeno, trenira vsak dan, le redki dnevi so prosti, še te preživlja pri fizioterapevtu ali pa ureja stvari povezane s triatlonom. Ostali so namenjeni plavanju, kolesarjenju in teku. Besede popuščanje ni v njegovem slovarju. Ko je povprečen človek pozimi na toplem je on zunaj na mrazu, na kolesu ali pa teče. Kadar je vroče da ni druge kot ležati v senci je on na kolesu, na stadionu ali pa nekje za Savo, na enem izmed tekaških treningov. Ko zaposleni opravi svojo prvo uro v službi je on že drugo uro v vodi… ne najdem pravih besed, pravzaprav ni pravih katere bi odtipkal ali celo našel sistem, ki bi iz črk naredile primerne besede, iz besed stavke ki bi približale dogajanje v njegovem svetu, kakšen ta svet dejansko je. Tisti ki imamo srečo, kdaj seveda tudi dan ki bi ga zaradi napora najrajši pozabili vemo kako je sposoben, sam se čudim, včasih ne razumem, ne dojamem. To je fizično neverjeten človek. Lahko bi še pisal in pisal, a najbolše da napišem vprašanja, pod njimi pa bomo našli odgovore borca ki igra svojo igro, igro s podporo družine, prjatlov in njegove desne roke, čudovite deklice Maše.
Kako si maratonc, sm slišu da si odlaufu zadnič u Barceloni, svaka čast! 🙂 Je to eden tistih stavkov ki ga slišiš prevečkrat ane? Zdej pa resno. Šketo, kako si in kje si?
Zdravo Ici!
Iskrenih pohval ni nikoli preveč haha 😉
Trenutno sem že peto leto zapored na pripravah na Kanarskih otokih, Gran canarija. Odlično sem predvsem zato, ker je tukaj asfalt brez ene same luknje, prebivalci pa zelo strpni do kolesarjev, poleg tega je povprečna temperatura okoli 25 stopinj. Na kratko-idealni pogoji za treninge.
Kljub temu da je tam kjer trenutno plavaš, kolesariš in tečeš precej unikatnih zalivov, plaž, vsega lepega, greš ti enostavno mimo vsega tega. Treniraš, švicaš, nabijaš pulz in grizeš čez krize napora. Zakaj se ne fukneš na plažo, naročiš »una cerveza« in čakaš da pade sonce v vodo?
Prvo zato, ker mi to niti ne pade na pamet, kot drugo pa bi vsi moji cilji padli, tako kot sonce, v vodo 🙂 Cilji so visoki in rezultati ne pridejo iz nič. To sam najboljše veš. Priprave so namenjene intenzivnemu treningu, se pravi, da so treningi na najvišji intenziteti kar je možno. Lepa okolica, ki jo lahko velikokrat vidite na mojih socialnih profilih je zame po večini nevidna, saj je fokus med treningi pomembnejši. K sreči imam enkrat na teden dan za počitek, kar pomeni da naredim samo eno uro treninga in takrat si ogledam kakšen kraj in znamenitost.
Kolk časa boš preživel na Kanarcih? Povej nam kakšen je povprečen dan na otoku, kakšen obseg treninga narediš tedensko.
Ponavadi sem bil na pripravah 3 tedne, letos pa 5. Prva dva tedna je bila z mano moja Maša, sedaj pa so se mi za 3 tedne pridružili kolesarski kolegi. Dan se naredi okoli 7:30 ure, okoli devete ure se odpravim na trening, ki je vsak dan drugačen. Včasih začnem s kolesom, drugič s tekom ali plavanjem. Čez dan so pavze za obroke in spet hitro naprej dokler še ni noči. Ob 19h je že tema in do takrat moram opraviti povprečno po 5-6 ur treninga. Priznati moram, da mi je Maša prva dva tedna zelo olajšala delo s tem, da me je kosilo čakalo na mizi in da je poskrbela za vse ostale stvari. Hvala Maca 🙂 Sedaj je stanje drugačno, utrujenost od treningov se zelo pozna pri opravljanju gospodinjskih opravil 🙂
Kako je s trenutno formo?
Forma se gradi in počasi prihajam v tekmovalno obdobje. Letošnja 2 dodatna tedna se zelo poznata in za v prihodnje si želim, da bi se lahko priprave še podaljšale.
Lansko leto vemo da si naredil več kot le korak naprej in dosegel nekaj zelo dobrih rezultatov na polovični distanci Ironman 70.3. S katerim nastopom si bil najbolj zadovoljen in katera je tista tekma ki bi jo izpostavil?
Lanska sezona se je začela zelo uspešno, v roku meseca dni sem tekmoval na štirih polovičnih Ironmanih, vmes sem še letel iz enega otoka na drugega, kar je še dodaten zalogaj usklajevanja vseh logističnih transferjev. Potovanja so super, če bi ti nekdo vse spakiral in dostavil, v nasprotnem primeru pa je to zame eden največjih naporov 🙂
Tekme sem cepal eno za drugo in šlo mi je več kot odlično. Na Mallorci sem si dokazal, da se že lahko uvrstim med prvih 20. Dodaten zagon pa mi je dalo še dejstvo, da sem prehiteval tekmovalce, ki so mi nekako predstavljali konkurenco.
Potem je prišla tista borba v Italiji kjer si nastopil za slovensko reprezentanco, pri visoki hitrosti padel, si poškodoval rebra in bil prisiljen počivati. Vemo da je to tisto kar ne znaš delati. Kako si sprejel dejstvo da bo mašina kar lep čas na prisilnem počitku in koliko časa si rabil da si se lahko začel vračati?
Uf ja, iz te tekme sem se veliko naučil. Predvsem to, da moraš vedno poslušati svoj notranji občutek. Tekma v Riminiju je bila peta zapovrstjo. Vse do tekme so bili nekakšni zapleti z dresom, bivanjem,… Opozorilni znaki so se povečali, ko smo prispeli v Rimini. Bilo je takšno neurje, ki ga še nisem videl. Poklical sem Mašo in ji rekel, da sploh naj ne hodi dol, da bodo po vsej verjetnosti tekmo odpovedali. Vendar je niso. Trmast kot sem, sem skočil v vodo in zaplaval v meterske valove. Boja (znak v vodi za usmerjanje) večino časa sploh ni bila vidna. Na kolesu sem štartal s polno močjo in malo po 20. kilometru zapeljal v luknjo. Zgodbo naprej poznate – zlom treh reber in natrgano trebušno prepono. Velikokrat sem padec sanjal in se ponoči zbujal. Zavedal sem se, da moram dati telesu dovolj časa za okrevanje. Na to dejstvo me je vedno opomnila bolečina in pa domači, ki so me dobro prestrašili kaj vse se mi lahko zgodi, če ne bom pri miru! 🙂 Poletje je minilo hitro, v tem času sem opravil obveznosti za nazaj. Zaenkrat si vse stvari urejam sam, od sponzorstva, vzdrževanje kolesa,… dela je vedno ogromno tudi, če ni treningov. Frej dan je dan za urejanje takšnih zadev, počitka praktično ni. Malce sem zašel 🙂 V avgustu sem začel s krajšimi treningi, občutek je bil dober, bolečina pa je bila do sredine septembra še vedno zelo prisotna na plavanju. Rekel sem si, kar bo pa bo. V glavi pa že imel čas, ki sem si ga zastavil.
Vrnil si se, v stilu, naši južni sosedje bi rekli « jači neko ikad«. Kakor se spomnil si naredil konkretno serijo treningov in kasneje z mešanimi občutki odšel v Španijo, na Ironman Barcelona. Tam pa bum, dobesedno si se izstrelil. Svoj najbolši rezultat na 226km dolgi progi občutno izbolšal in se prvič spogledal z najbolšimi na svetu. Povej nam malo več kaj se je dogajalo v tem času, kako si doživel tekmo v Barci in kaj je ta rezultat napovedal za prihodnost.
Ja res je. Dvomi so vsekakor bili, ampak na dan tekme je bil dober občutek. Rekel sem si, samo da pridem iz vode, potem bo že šlo. Večjih težav ni bilo in na kolesu sem se resnično čutil močnega. Čas kolesa sem imel celo malenkost boljši kot sam zmagovalec. Dokazal sem si, da so moje sanje dosegljive. Na tej tekmi pa sem tudi premaknil svoj mejnik s časom 8h 27minut.
Zaupal ti bom eno skrivnost. Pred tekmo vedno naredim plan in si zastavim čas. Vsa stvar se je začela v Avstriji na ironmanu, ko me je Maša pred tekmo spraševala kje naj me čaka in kdaj, da me bo sploh lahko spremljala na tekmi. Tako sem ji napisal čas plavanja, kolesa in teka. Že prvič sem se ocenil zelo natančno, največ sem se zmotil za 2 minuti.. Ko sem se leta 2014 boril, da bi dosegel čas pod 9 ur, je bilo to vsem znanstvena fantastika. Ampak takrat sem svoj čas zadel u nulo 🙂 Mi je pa težko napovedati čas danes, ko še ne vem kaj lahko od sezone pričakujem.
Neki se govori da gre Šketo letos na serijo tekmovanj v USA. Je to res, ali zgolj govorice na hrastniški tržnici?
Šketako u Amerik 🙂 Res je!
Za razliko od ostalih govoric, so te resnične 🙂 Ameriko rad omenim kot “osje gnezdo” in letos bom z največjim veseljem dregnil v njega. V aprilu se odpravljam za mesec in pol na tekmovanja po Texasu.
– 10.april TEXAS (polovični ironman)
– 17.april New ORLEANS (polovični ironman)
– 14.maj IRONMAN TEXAS (severno ameriško prvenstvo-dolgi)
Ironman Texas, sliši se kot da bi se šel streljat. Kaj pričakuješ od te tekme, kakšni so apetiti?
Uf, apetiti so veliki kot vedno. Predvsem bo to leto namenjeno odkrivanju pogojev tekmovanj po Ameriki. Vemo, da se lahko navidezno tako lahka tekma prevesi v pravo katastrofo, če nismo prilagojeni na klimatske pogoje.
Kdo je tvoj vzornik, kaj je tisto kar te prepriča, zakaj ravno on?
Andreas Raelert. Mojster, ki je konstantno v dobri formi. Čeprav ni bil nikoli svetovni prvak v ironmanu, ampak je eden izmed redkih, ki vedno na svetovnem stoji na stopničkah 🙂
Finale svetovnega prvenstva v dolgem triatlonu, Hawaii. Želja vsakega triatlonskega intuziasta. Kako sploh priti do nastopa na triatlonski tekmi vseh tekem. Se v prihodnosti vidiš na štartu te prestižne dirke?
Na Hawaje lahko prideš kot profesionalec samo z zbiranjem točk na tekmah čez celo sezono. Možnost, ki te pa direktno pripelje do Havajev je pa če osvojiš eno izmed tekem, ki šteje za Evropsko, Ameriško, Azijsk, Afriško ali Avstralsko prvenstvo. Prvih 50 tekmovalcev z največ točkami se tako pomeri v primarni domovini triatlona. To je moj dolgoročni cilj. Priteči v cilj na Hawajih še prej pa stati na stopničkah zgoraj naštetih prvenstev.
Če ne zarad sebe glej da ti vsaj zarad nas uspe pridit tja, uštimaš par kart še za prjatle. Bo šlo?
Dobri navijači so vedno zelo dobrodošli in vsi težki trenutki hitreje minejo, če vidiš ime s svojim transparentom, slišiš vzpodbudne besede in znane obraze. Tku da ja, bomo zrihtal 🙂
Kaj pričakuješ od letošnje sezone?
Predvsem si želim sezono brez poškodb, če ni zdravja ni ničesar. Pričakujem napredek glede na lansko sezono, s tem pa naskok na višja mesta. Amerika mi je res izziv in dal bom vse od sebe da se moje ime začne omenjati tudi v tujini.
Kako je s podporo na tvoji športni poti?
Kot vidiš imam maksimalno podporo pri svojih najbližjih, brez katere ne bi šlo. Rezultat je skupek mojega truda, trenerja, trenutnih pogojev in pa moje družine. Ogromno mi pomeni, da se lahko zanesem na svoje starše, da mi omogočajo nemoteno treniranje. Prav tako so mi letos priskočili na pomoč v Steklarni Hrastnik , Spektru, Picerija Dimnik, Moxy, Castelli, nadaljeval pa sem tudi sodelovanje iz prejšnjih let z Fizioterapijo Čebokelj, RSsport, TopAtlet , CyclingCeramic, Scott.
Kje se vidiš čez 5, 15 in 30 let?
Čez 5 let na ciljni črti Hawajev okrancan z zelenimi venci 🙂
Čez 15 let v obdan z družino in kot trener. Seveda bom pa pomagal tudi svojemu bratu pri poslu.
Čez 30 let … pfff pojma nimam. Na Havajih u neki gostiln, ku jem čevape 🙂
Ta kratke:
A mate Lidl al pa Hofer v Hrastniki? Ne, trgovino Jagodo 🙂
Cvetača iz vrta ali puran iz roštila? Oboje.
Messi ali Ronaldo? Mesiiiiii
Frodeno ali Railert? Raelert
Maša od 1 do 10? Nimaš prave številke, izbiram 11. Prvič No.1 “žena” in No.1 prjateljica.
Zakaj tvojega brata kličejo Nadal? Poglej ga in ti bo vse jasn 🙂
Pulz v mirovanju? 37
Kdo je Matej Čebokelj? Občasno rešitelj, občasno mučitelj 🙂 Najboljši fizioterapevt.
Najbolj prodajana guma letošnje zime in dimenzije? Conti 195 65 15 :),
Najljubši film, skupina, pesem? Gladiator, Minor Threat, Out of step
Boma šla mal odlafuat ko prideš nazaj iz Kanarcev? Boma mal dala? Itak, ga boma odprla pa še ostale maratonce bova zraven povabla, če bojo za. Naj da ornk. Pa ne pozabt ‘’šampona-HIGH5’’ 🙂
Za konec še par stavkov iz tvojih ust v ušesa vseh športnikov in tistih ki bi jih bilo iz kavča pametno spraviti v pogon.
Vse kar delate, delajte, ker vam je to všeč. Ne zato, ker je to moderno ali, da bo kakšna kila manj, to je postranskega pomena. Uživajte v športu in šport vam bo povrnil še več kot ste vložili. Ko sem sam občasno slabe volje, mi moja reče : “ Pa dej pejt že na trening.” Nazaj pridem prijetno utrujen in srečen 🙂
Galerija: za objektivom talepih slik je stal Lovro Rozina
