Mile voli disko, Sportiva pa hribe

Mile voli disko, Sportiva pa hribe

Hribi, gore, rad jih imam od nekdaj, tako se vsaj kakšen dan gre, nekam tja gor, trenutno žal brez borda ker je zima še v kurcu, a vzameš kar ponuja, narava ponuja. Ne vem točno kaj vleče, frišn štrudl ni razlog ker koče na vrhu ni, mogoče bi stavil na razgled, lahko da zgolj na drugačnost ali pa tisti filling ko vsaj za trenutek ne rabš nič drugega kot občutek da obstajaš, to te nafila bolj kot burek na Miklošičevi. Zmaga so tiste neverjetne barve ki se motajo okrog vrhov, zmaga je sončni zahod, kljub temu da včasih zaide tako kot kaj drugega u življenju, precej prehitro. Preberite več

Trbousk galebi na bajkih

Trbousk galebi na bajkih

Na morje gremo radi ane? Da nebi čakal do poletja smo šli kr prejšni teden, se pravi novembradvatisočpetnajstegaleta. Prve asociacije z morjem so seveda čofotanje, hvatanje braun boje, obračanje glav za postavnimi deklicami, igranje minigolfa v kampih, forsiranje sladoleda vsako drugo uro, kupovanje fejk oblačil na štantih…ima još… Vprašanje kaj boš novembra na obali mi je znano, kopat se kao ne da več, piha, folka ni, gostilne so po večini zaprte, nič se ne dogaja. Uredu, bot doma. TV ti verjetno dela, čips je pocen, noge na sedežno in počaki da greš zvečer spat. Z MTB klubom smo našli drugačn odgovor in šli na Lošinj, z namenom, furat bajke, met se fajn. Še dons se sekiramo ker je res precej gostiln zaprtih 🙂
Preberite več

Gremo en krog okol jezera?

Gremo en krog okol jezera?

Pa se bo šlo spet u borbo. S prijavo na enega največjih evropskih ultra tekaških tekmovanj sem naredu prvi korak do nešteto naslednjih ki me čakajo. Pred mano je največji športni izziv do zdej, 221km dolgi eno etapni Ultrabalaton. Do štarta mam še dobre pol leta da se pripravim kot Yugo na tehnični pregled. Znano je da so možnosti za »preživetje« majhne, vem da se bo trpel, a od sebe bom dal vse kar mam, če bo treba sem prpravlen it tut po vseh štirih. Vamos!

Preberite več

Padla je Arena v Puli

Padla je Arena v Puli

Lepo je iz obale gledati valove ki nabijajo v skale, še lepše je gledati nabijanje kam drugam. Tokrat sem jih prejemal direktno v glavo, v usta, čuden okus, a če je treba pogoltneš pravjo punce iz igrišča. Obračanje pedal proti vetru deluje nesmiselno, a proti njemu kdaj tudi lulamo in gre. S kolesa na asfalt, paše sprehod ob obali, malo manj tek z zakrčenimi nogami. Ko gre za tekmovanje serije Ironman so vsi okusi, dvomi in bolečina sekundarnega pomena. Fajtamo do konca, tokrat do Arene, roke poletijo v zrak in občutek sreče doživi svojih pet minut. Ironman 70.3 Pula! Preberite več

Ultra Sportiva senior!

Ultra Sportiva senior!

Janko Deželak, moj oče, prjatu, moja korenina. Od včeraj naprej še večji vzor kot je bil doslej. Pri svojih šestesedit letih se je odloču da bo eden izmed tistih ki se bodo spopadli z ultramaratonom od Celja do Logarske doline v dolžini 75 km. Po izkušnjah iz maratonov in ultre od Savudrije do Novigrada, je zadnje odbodje posvetil še intenzivni pripravi na omenjeno razdaljo. Pred štartom sem vedel da je spreman in da si cilja želi bolj kot Galunič mikrofona na sobotni večer. Vamos!

Preberite več

Moj delček Srca Sloveniji

Moj delček Srca Sloveniji

Potem kar sem videl, spremljal, doživel, sploh nevem kako bi bilo najbolje začeti. Ekipa neverjetnih, predanih in nasmejanih ljudi, nasmejanih tudi v trenutkih ko je to skoraj nemogoče. Na čelu nje skromen, srčen človek, vedno poudarja da je le del vsega, čeprav je on tisti ki 5 dni nepretrgoma plava, kolesari in teče. V pogonu je tako rekoč non stop, vstavi se le po neštetih prošnjah svojega telesa da rabi malo pavze. Človek ki je zame vzor, ne le na športnem področju, vzor kot osebnost, z vizijo, čutom do soljudi in najbolj čvrsto glavo kar sem jih imel priložnost spoznati. Za prepis prvih dveh besed na osebni izkaznici v wordov dokument je vredno tipkovnico iz mize postaviti na tla, se spustiti na kolena in odtipkati, Matej Markovič! Preberite več

Ironman Pula 70.3 – gotta go! :)

Ironman Pula 70.3 – gotta go! :)

Leta 2012 sem v avstrijskem St. Poeltnu nastopil na svojem prvem polovičnem Ironmanu. Do takrat je bil to zame največji vztrajnostni preizkus. Par dni prej sem za občutek nastopil v Grossteinbachu na triatlonski sprint varianti, da sem dobil vsaj malo predstave kako je tekmovati v triatlonu. Prečkati cilj polovične razdalje je bil zame lep uspeh, dober občutek, borba, čas nič posebnega, a kar je glavno, bilo je uspešno, lepo sem se »nahranil«. Preberite več

Run to the hills, run for your lives!

Run to the hills, run for your lives!

 

Run to the hills je naslov ene bolših pesmi za moj okus, enega boljših bendov za moja ušesa, Ironmaiden seveda 🙂 Doline, hribi, gore. Na tretjo stopničko sma splezala z mojo prjatlco Ulo, mašino ki je že pred dvemi leti prelaufala ultramaraton od Celja do Logarske in s tem postala najmlajša med ultra dolgimi tekačicami. Pravi da ima rada bolj dolge in konkretnejše 🙂 Ja, ultra tek je njena strast. Odpravla sma se tja kamor se cilj omenjega ultrateka zaključi, Logarska dolina. Preberite več

Body Count’s in the house, Body Count!

Body Count’s in the house, Body Count!

Band Kreshesh Nepitash sma s prjatlam Hribarjam ustanovila pred skoraj enajstimi leti. Od nekega tapravega začetka je v ekipi tudi basist Liho. Zadnje čase je prevzel marsikatero vlogo v bandu. Predvsem zanimive novice. Ena izmed teh je bila na vaji pred slabim mesecem ko nam na izi reče: fantje, verjetno bomo predskupina Body Count v Križankah. WTF? Kaj, kako, od kje ti to? Bil je v kontaktu z našima glasbenima soborcema, Dirty mdfckn Skunks, suporterja odkar smo bili sposobni odigrat nek soliden repertoar. Still here lahko rečemo s spoštovanjem! Res da smo čakali na potrditev špila iz strani managementa BC (nekaj v tem stilu) do zadnjega tedna, a smo prišli na svoj račun. Potrjeno! Noro! Preberite več