Band Kreshesh Nepitash sma s prjatlam Hribarjam ustanovila pred skoraj enajstimi leti. Od nekega tapravega začetka je v ekipi tudi basist Liho. Zadnje čase je prevzel marsikatero vlogo v bandu. Predvsem zanimive novice. Ena izmed teh je bila na vaji pred slabim mesecem ko nam na izi reče: fantje, verjetno bomo predskupina Body Count v Križankah. WTF? Kaj, kako, od kje ti to? Bil je v kontaktu z našima glasbenima soborcema, Dirty mdfckn Skunks, suporterja odkar smo bili sposobni odigrat nek soliden repertoar. Still here lahko rečemo s spoštovanjem! Res da smo čakali na potrditev špila iz strani managementa BC (nekaj v tem stilu) do zadnjega tedna, a smo prišli na svoj račun. Potrjeno! Noro! Zadnje mesece smo posvetili pripravi in snemanju nove plate. Izšla bo nekje konec junija, predstavitev pa bomo imeli zadnji vikend avgusta v Trbovljah. Tako do izida novih komadov ne bomo igrali. Se pravi na koncertu z Body Count bo stara set lista. Predrkali smo jo že velikrat, zadnje dni še malo bol pogosto, tako da smo bili pripravljeni na spopad z ljubljanskimi Križankami, koncertnim prostorom na katerega ti more kar »ratat« da te spustijo z opremo na oder.
Velik dan za naš band, vsekakor. V kombi naložmo kompleten line up, z nami še prjatu Jaša aka tour manager, Jerry aka lap dance wannasee in pa Naca the bejb. Na tak pomemben špil smo seveda prispel točno, razložil opremo in čakali na tonsko vajo kero naj bi imeli ob 18h. Body Count so svojo zapotegl še čez našo tako da smo mi mogli vse skupaj speljati malo hitreje, k sreči je tonski mojster Jurko uredil tko kot more bit. Večerjo katero naj bi imel ob 19h so nam kot omenjeno ohladili Body Count, a jebiga. Meli smo konkreten back stage, okrog sebe prijeten folk, za pit kar smo hotl, bol od lakote je v želodcu odmeval nek drug alarm. Bližala se je ura 21h. Naša ura. Pred tem smo šli še malo ven pred Križanke pogledat kaj dogaja, folka gomila, velik prjatlu, Trbovcu, Zasavcu, tut iz drugih krajev znani obrazi. To ti vedno vlije energijo, veš da sam sebi sigurno ne boš igral. Podoben filling sem osebno doživljal na festivalu Punk Rock Holiday, ogromen oder, headliner tistega dne so bili Bad Religion. Potem koncert ki ga ne gre pozabit, skupaj s Pennywise smo razbijali neko soboto v Kino Šiška. Dve leti kasneje na istem placu s Hatebreed. Skozi leta smo se spoznali in skupaj odigrali z mnogimi punkrock in hardcore bandi svetovnega kova. Tokrat pa smo odprli koncert verjetno najbolj »komericalnega« banda s katerim smo si imeli priložnost deliti oder. Priznam da mi ni blo čisto vseeno, trema al neki podobnega, tak čudn občutek, par vprašanj, a bo vse kot mora bit, kaj če zajebem, kaj če mi dvojna bass pedalka ne bo letela kot more… če že razočaram Ice-Tja, vsaj Coco ne smem haha 😉
20:58 intro. Še minuta in gremo na oder. Usedem se za bobne, počakam da Keler naštela đitro, Pero zategne roko čez svojo brado, Liho preveri če je Corona na mestu in Hribar navije kabel okol roke. Pripnite se, mi smo Kreshesh Nepitas, akcija. Prvi udarci po bateriji, nekaj ni ok, nobenga druzga ne slišim razen svojih bobnov, še dober da znam komad na pamet in posledično ga sfuram, kasneje mi povejo da smo ga moral vsi sfurati po svoje. Monitorji na odru niso bili prižgani…a z naslednjimi komadom je blo kot more bit in gassss. Ob začetku prvega komada je bilo nekje 30 ljudi, iz komada v komad je bila proti nam obrnjena vedno večja množica. Mislim da glavni razlog zakaj sem teško ujel ritem nekega komada, začudenje par sekund pred tem je bilo očitno kar mal šokantno. Glede nekaj minut nazaj in to kar je sedaj stalo pred nami je jasno naredilo močan efekt. Nekako smo uvod speljali in komad je na koncu izpadel precej solidno. Vsakih pet minut je bilo več folka, več energije, več feedbacka, adrenalina. Super filing, sproščeno. Gazi sine. Na koncertu Body Count so bilI obiskovalci Križank stisnjeni kot sardele, ko smo igrali mi je bilo prijetno polno, kar je za nas odličen pokazatelj, pravi poklon bandu. Iz srca smo se folku zahvalili za izkazan suport in dali jasno vedet da se kmalu spet vidmo. Repertoar smo zaključili z riffei komada BC in najavili legende.
Fatnje skupine Body Count so se zamaskirani in pripravljeni na špil ustavili pred našim bekstejđem ki je bil precej blizu odra, za njimi je prišel še celebrity Ice-T. Rispekt, 57 let star a živ gangtster, teh je res malo. Še vedno se mu da, še vedno govori grde na odru in ne jebe žive sile. Njegovi varnostniki so nas pomaknili za kakšen meter nazaj. Ok, se umakneš če vidiš da prihaja Coco. Taka rita pač rabi svoj parkirplac. Ekipa je zalaufala pred svoje bokse, za njimi the boss in folku se je utrgalo kr takoj. Prvi komad, jasno in glasno. “Body Count’s In The House”….cel koncert je bil fukjen. Večino sem spremljal za odrom, posebno doživetje. Fotoparat je bil malce posiljen s slikanjem ženskega spremstva BCjev, a dobro, sem naredu kakor je hotu. Par slikc atributov Coco je bilo treba ustreliti službeno. Perota primem za ramo in mu rečem stopma do nje. Punca je zlo prjazna, videl se ji je, da sem ji polepšal dan ko se je lahko slikala z mano…pa te fore. Tudi s Perotam se je hotla slikat, tko da sma ji kr oba ustregla. Body Count show je res neki ekstra, ne gre samo za glasbo, za nek tipičen koncert, to je res show kerga je vredno videt, predvsem ga ni pametno zamudit ker je redka priložnost in vprašanje če se bo v Sloveniji še kdaj ponudila. Ko so odigrali svoj repertoar so odšli iz odra, a glede na to da se je »ajs« ustavil pri mešalki je blo jasno da se vrnejo. To so nardil, še malo nakurl folk in čez približno 15 min dokončno zaklučli. Njihove punce, spremljevalke, karkol so že predstavljale tisti dan pa v štiklah veselo za njimi. Usnjene hlače, no problem. Dekolte do podna, no problem. No problem, no problem. Mi pa razorožit opremo, naložit v kombi in naredit potezo katera BCjem ni uspela. Šli smo na burek, Olimpija burek. Jaja, tak je lajf ko si enkrat rock zvezda 🙂
Hvala Hribar, Liho, Keler, Pero. Če nebi blo vas, nebi blo Kreshesh Nepitash, nebi bilo teh ekstra občutkov katere smo si že velikrat dobesedno priigrali. Z novo plato udarjamo dalje!
Life is good!