Pa se bo šlo spet u borbo. S prijavo na enega največjih evropskih ultra tekaških tekmovanj sem naredu prvi korak do nešteto naslednjih ki me čakajo. Pred mano je največji športni izziv do zdej, 221km dolgi eno etapni Ultrabalaton. Do štarta mam še dobre pol leta da se pripravim kot Yugo na tehnični pregled. Znano je da so možnosti za »preživetje« majhne, vem da se bo trpel, a od sebe bom dal vse kar mam, če bo treba sem prpravlen it tut po vseh štirih. Vamos!
Iztok zakaj, kaj ti je, kaj ti je tega treba? Roka na glavo, pogled u luft in dva koraka v stran. To bo reakcija moje mati ko ji bom povedal za tale projekt. Prva reakcija mojga ata, sportive seniorja pa je bla: mal se igraš, a če greš, sem s tabo. Roka v roko, rit na stol, prste na tipkovnico in popisat prijavnico na strani utrabalaton.hu. Prou hitro je bil gmail bogatejši za eno sporočilo, v njem pa sledeče:
Dear Iztok Deželak, Thank you so much for registering for our jubilee 10th Edition NN Ultrabalaton Individual Race which sets off from Balatonaliga at 6:00 A.M. on 28 May 2016.
Prevod, translejt: Dragi Iztok Deželak, veseli smo da ste še en od bedakov ki nam že deseto leto zapored plačujete zato, da dva dneva in dve noči laufate okrog Blatnega jezera. 28. Maja, od šeste ure dalje boste imeli možnost degustacije ogrske salame in nakup trenirk znamk Majk, Puna in Under Marmor po akcijskih cenah.
To je to. Prjavlen. Pogled na koledar pove da je časa za pripravo omenjenih pol leta, tiste zadne tri tedne jasno ne morš več velik nardit. Kakšen je plan priprav teško rečem, glavno je da bom nadaljeval v dosedanjem športnem ritmu. Pri vseh tako imenovanih podvigih sem se poleg specifičnih treningov posvečal tudi ostalim aktivnostim. Na vse skupaj gledam kot metanje kondicije na kup, pa naj bo to tek, cestno ali gorsko kolo, hribolazenje, plavanje, TRX, krožni treningi v telovadnici, motocross, bordanje… Več različih stvari počneš, manj je monotonosti, več užitka predvsem pa več zabave. To je moj pogled na pripravo, naj bo glavnina z nasmehom. Klub tem da so pred mano tudi naporne in prenaporne ure verjamem da ne bom kaj dosti popuščal. Zanimivi bojo tisti dalši treningi laufa, 100km+ ne bodo naklučje. Potrebno bo trenirati tudi brez spanja, nočne akcije, speljat kakšno mini simulacijo mađarske preizkušnje. Nekaj izkušen imam iz Istrske Ultre kjer sem bil v pogonu 18 ur in pol. V glavi imam projekt Srce Sloveniji, v dveh dneh pretečenih cca 170km. V veliko motivacijo mi je tudi moj prjatu Matej Markovič, slovenska ultimat mašina. Njegov fokus, sposobnost, razmišljanje, nepopustljivost…ta vizija gre z mano na pot.
Prvi uradni tek kerga sem se udeležil pred leti se mi je zdel dolg, 21km, na ljubljanskem maratonu. Na kaj več si niti pomisliti nisem upal, kje je bil šele maraton. S časom je postal dobro ogrevanje, tako bom sedaj probal polovični razdalji dodati še 200km. Če vržeš prst na zemljevid je to razdalja od Ljubljane do predmestja Benetk. Ja, res ni uredu, zavedam se da tega ni treba počet. A čutm da se je vredno postavit na štart. Kakšna mehanska okvara je tisto česar si res ne želim, za ostalo me ne skrbi toliko. Bolečino sem navajen prenašat, glava ki je bistvena zadeva pri takšnih pizdarijah je do sedaj dobro služla, verjamem da ima še kaj na zalogi. Cilj je cilj. Potihem bi rad doživel tudi občutek ko si bom moral priznati da resnično ne morem več. Zaenkrat se še nisem ustavu, tle mam res velko opcijo da popušim, a s sabo bom mel dobro ekipo, s tem pa večjo možnost da zguramo do konca.
Hvala vsem ki podpirate moje neumnosti. Vesel bom vsazga ki se mi bo prdružu pr kakšnem treningi in me pomagu potegnt naprej ko bo zajeban. Gazimo prjatli!
Vamos!
Muska mi velik pomen, na dalših tekih so slušalke po večini v ušesih. En komad od mene za vas. Ni iz mojega običajne play liste, a eden tistih ki me je spremljal že na parih podvigih in odpeljal tja kamor odpelje metadon narkomana…vsaj predvidevam! 🙂
Pržgeš, uležeš, uživaš…večkrat!