V sodelovanju s trgovino Topatlet imamo za vas na blogu ici-sportiva pripravljeno nagradno igro. Čisto enostavno, gre samo za napoved rezultata, se pravi tisti ki bo najbližje bo zmagovalec… Preberite več


V sodelovanju s trgovino Topatlet imamo za vas na blogu ici-sportiva pripravljeno nagradno igro. Čisto enostavno, gre samo za napoved rezultata, se pravi tisti ki bo najbližje bo zmagovalec… Preberite več

Če bi v slovar slovenskega knjižnega jezika odtipkal besedo kondicija, ne bi bil presenečen nad zadetkom Matej Markovič. Vsak šport zahteva specifično pripravljenost, tako fizično kot psihično. V tej kombinaciji sem prepričan, da je Matej unikatna slovenska mašina, človek brez omejitev kar se tiče vsestranske športne sposobnosti in vztrajnosti. Ni visok, a zelo velik, uspešen športnik, ponosen očka, humanitarni delavec, trener, prijatelj…

110 kilometrov. Razdalja od Trbovelj do Jesenic, ali pa od obrobja Ljubljane do Maribora. Sama dolžina se sliši sprejemljiva, običajno jo prevozimo z avtomobilom. Zgodba je drugačna ko gre za tek in ravnino oplemenitiš z 4707m vzpona ter 4575 spusta. A vse se da, z glavo, po pameti ali celo bolje, brez nje. Gremo na začetek dneva, Ultra Trail – 100 Miles of Istria.

Fogy. Skater, lajfer, ljubitelj jezne glasbe, balkanc, predvsem pa tisto kar šteje največ, dober prjatu. Prvič sem ga videl na nekem skate contestu v Trbovljah, huhhh precej precej nazaj, v oči nam je padel s svojim stilom, ta stil si je bilo vredno ogledati še leta kasneje po raznih tekmovanjih. Pred poletjem 2004 me je prjatu povabu z njihovo ekipo na počitnice v Črno Goro. To je bil en od tistih spontanih trenutkov ki so redki, rečeš ja, kdaj gremo in pol dejansko gremo. In šli smo. Na vlak, dve torbe, skate, gasss proti Beogradu in naprej do Budve. Del ekipe je bil tut Fogi. Preberite več

Za vse ki se ukvarjate s tekom veste, da je tudi za ta šport potrebna oprema. Najbolj vsekakor obutev, vse ostalo je res bol kot ne šminkeraj, a nekaj je treba dat nase. Seveda je dobro da ti gate ne lezejo v rit in bombažni materjal za majico ni ravno idealna izbira, vsak po svoje, važno je da se teče, še bol je pomembno da se v teku uživa, v nasprotnem primeru je tudi kauč lahko nadvse udoben. Sam imam tek zelo rad, zato mi je zelo pomembno da imam pod nogami dober materjal, tak ki pelje na dolgo progo, pa naj gre za asfalt ali terene po gozdu, kamnih, koreninah. Pred dvemi leti sem prvič obul laufrce znamke Saucony in od takrat naprej, baje da sem kar v večini, pri tej znamki tudi ostajam.

Bilo je dobro uro pred začetkom ponedeljkove TRX vadbe, ko sma se s prjatlam Domnam dobila da še kako rečema preden je naslednje jutro odletel na triatlonske priprave na kanarske otoke. Zasidrala sma se v lokalnem Branko baru. Glavna tema so bili kanarci, bil je poln pričakovanj in komaj čakal da gre trenirat v tople kraje. Zase sem vedel da prihajajoč urnik ne bo nič kaj drugačen od klasičnega. Verjetno sem stavek “o kok bi šel jst tut zraven” izgovoril velikrat. Se mi je pa nasmejal ko mi je omenil priprave v marcu v Dalmaciji. Radio Aktual sicer pridno skrbi da ti v dalmacijo sploh ni treba, ker jo doživljaš vsak dan preko zvočnikov, a ker gre tukaj za šport sem bil takoj zainteresiran. Kdaj se gre, kje se da prjaut,…? Preberite več

Hillstrike Snowtrike, sliši se kul, dejansko tudi je kul. In kaj sploh to je? Gre za izredno konkretno igračo, kolo s tremi smučmi, se pravi zadevo katera pride v poštev ko govorimo o zimi, snegu, smučiščih, zasneženih travnikih in poteh katerih se poleti spuščajo gorski kolesarji. Ponuja nam tako širok spekter uporabe, dobra lastnost je tudi uporaba ki pride v poštev praktično za vsakogar. Ni pomembno da si izredno sposoben ali kakšen adrenalinski odvisnik, z njim se lahko pelje prav vsak ki ima vsaj malo občutka za drsenje, predvsem pa željo po užitku na unikaten način.

Rad imam izzive, v zadnjem času predvsem vztrajnostne. V ospredju je vsekakor tek, s tekom lahko premakneš marsikatero oviro, odeplje te na nepoznane poti, na nek drug nivo, spremeniš marsikateri pogled na svet. Poznam veliko ljudi ki se jim zdi tek brezvezen, predvsem brezvezen ko govorimo o daljših razdaljah ali časovno daljšem razponu. Če pomislim za nazaj, včasih tudi sam nisem tekel na dolge razdalje, že mali maraton je bil vrhunec sezone in razmišljati o maratonu mi je bilo neumno, niti se nisem čutil sposobnega. A se je nadaljevalo, bili so dnevi, ceste, poti, hribi, peljal so me naprej, kilometer po kilometer, dokler je maraton postal prekratek. Nadaljeval sem z dalšimi teki po domačih krajih in nato dosegel novo mejo s tekom od Celja do Logarske doline v dolžini 75km. Preberite več

Že več kot 10 let nazaj sva s svojim “brother from another mother” Hribarjevim Maticem iz Planine ustanovila glasbeno skupino aka band. Skupaj sva bordala, skejtala, hodila na punk in hardcore koncerte…počela svašta. Muska je bila vedno velik del našega vsakdanjika, zasavska alternativna scena je bla močna. Prjatu mi je posodu bobne s katerimi sem živce žrl sosedom, ki so imeli bajto zraven naše garaže, ropotalo je ful, zvenelo precej čudno a men je blo super. Zraven bi vsekakor pasala še kitara, bass in pa nekdo da bi kej zapel. Kdo bi bil za, Hribar sigurn. Pokličem ga in rečem, dejma nardit band. Hop hop in se je začel. Dobil smo plac v zaklonišču, povabla sma še dva prjatla in akcija, usak svoj inštrument, vsak po svoje, ujel se nismo a tut to je blo super. Vaja dela mojstra in po parih mescih vaje smo imeli prvi koncert, potem drugega, tretjega…posneli prvi demo, imeli redne špile, posneli prvi CD, z njim smo se predstavili že v bolj konkretnih klubih po Sloveniji. Preberite več

Javor je naš lokalni snowboard resort 🙂 Ni tako velik in razgiban kot so googlovi zadetki če vpišeš snowboard resort, a ga mamo tako radi, da bi ga vikali če bi govoril. U Javor kuker rjačemo mi Trbouci zahajam že 20 let, vsak let! No ja, vmes je bilo nekaj poškodb, bergl, steznikov, gibsov in opornic, a če ne prej sej je vsaj poleti dalo nekako prilesti do gor. Zvestoba je torej nesporna. Visok je približno 1000m in leži na severni strani, glavne travnate površine čez zimo sonca ne vidijo, zato sneg ostane najdle glede na okoliške hribe. Kot sem omenil, tam se borda, vsako leto, praktično vsak vikend kadar je sneg, tudi med tednom po šihti skočmo za kako urco dve na dilo, na naš box, rail, al pa kako cev kero ukrademo u dolin. O Javorju se bo pisalo še dosti, tokrat pa namenmo par besed dnevu ki je bil enmal drugačen. Preberite več